Dodatek:Spreganje glagolov

Spreganje pravilnih glagolov

Za spreganje pravilnih in tudi večine nepravilnih glagolov uporabimo predlogo spregatev-splošna. Ta predloga se lahko uporabi za vse glagole, razen za povratne glagole in glagole iti, biti (sem), dati, jesti in vedeti (ti glagoli in njihove izpeljanke imajo več nepravilnosti, ki jih splošna predloga ne vključuje).

Predloga spregatev-splošna ima več spremenljik, od katerih niso vse obvezne. Spodaj je primer prazne predloge z vsemi spremenljivkami:

{{spregatev-splošna|1=|sed=|sed2=|sed-3mn=|dl-edm=|dl=|vel=|vel2=|glag=|glag2=|dč=|dje=|dši=|ds-m=|ds=|trpd=}}

Razlaga:

1= označuje obliko glagola v nedoločniku brez končnega -i, npr. gledat, govorit, pisat, kupovat, reč (zapis 1= lahko izpustimo)
sed= označuje sedanjiško obliko brez končnice, npr. gleda, govori, piše, kupuje, reče
sed2= ni obvezna, označuje drugi način spreganja v sedanjiku, npr. glagol jokati se v sedanjiku lahko sprega kot jokam ali jočem (vnesemo obliko brez končnice, torej joče)
sed-3mn= ni obvezna, označuje drugo obliko glagola v tretji osebni množine, npr. govore, reko (ostali glagoli imajo tu le eno obliko).
dl-edm= označuje opisni deležnik na -l v ednini moškega spola, npr. gledal, govoril, pisal, kupoval, rekel
dl= označuje opisni deležnik na -l v ostalih oblikah brez končnega samoglasnika, npr. gledal, govoril, pisal, kupoval, rekl
vel= označuje velelniško obliko v ednini, npr. glej, govori, piši, kupuj, reci
vel2= ni obvezna, označuje drugi način spreganja glagola v velelniku, npr. jokati → jokaj ali joči
glag= ni obvezna, označuje glagolnik, npr. gledanje, govorjenje, pisanje, kupovanje (glagol reči nima glagolnika) (vnesemo celotno obliko)
glag2= ni obvezna, označuje drugo obliko glagolnika, če ta obstaja, npr. blagosloviti → blagoslovljenje ali glagoslovitev
dč= ni obvezna, označuje deležnik in deležje na -č, npr. gledajoč, govoreč, pišoč, kupujoč, rekoč
dje= ni obvezna, označuje deležje na -e oz. -aje, npr. gledaje, govore, pisaje, kupovaje
dši= ni obvezna, označuje deležnik in deležje na -vši brez končnega i-ja, npr. gledavš (<gledavši), rekš (<rekši) (ostali glagoli nimajo te oblike)
ds-m= ni obvezna, označuje deležnik stanja na -l v moškem spolu ednine; uporabimo le, če je ta deležnik drugačen od opisnega deležnika, npr. otrpniti → otrpnil (opisni del.) in otrpel (del. stanja)
ds= je obezna, če uporabimo ds-m=, saj označuje ostale oblike deležnika stanja na -l; vnesemo brez končnega samoglasnika, torej otrpl (→otrpla, otrplo)
trpd= ni obvezna, označuje trpni in opisni deležnik na -n oz. -t, npr. kupovan, govorjen, pisan, rečen

Primeri uporabe za zgoraj navedene glagole:

Primer gledati

{{spregatev-splošna|gledat|sed=gleda|dl-edm=gledal|dl=gledal|vel=glej|glag=gledanje|dč=gledajoč|dje=gledaje|dši=gledavš|trpd=gledan}}

Neosebne glagolske oblike
Oblike glagola gledati
Nedoločnik			gledati			Namenilnik			gledat
Glagolnik			gledanje
Deležnik na -č			gledajoč, gledajoča, gledajoče			Deležje na -č / -e			gledajoč; gledaje
Deležnik na -ši			gledavši, gledavša, gledavše			Deležje na -ši			gledavši
Opisni deležnik na -l			gledal, gledala, gledalo			Deležnik stanja na -l			—
Trpni deležnik na -n / -t			gledan, gledana, gledano			Deležnik stanja na -n / -t			gledan, gledana, gledano
Osebne glagolske oblike
Število in oseba →			Ednina			Dvojina			Množina
Naklon, čas in spol ↓			1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Povednik	Sedanjik		gledam	gledaš	gleda	gledava	gledata		gledamo	gledate	gledajo
	Preteklik	M	sem gledal	si gledal	je gledal	sva gledala	sta gledala		smo gledali	ste gledali	so gledali
		Ž	sem gledala	si gledala	je gledala	sva gledali	sta gledali		smo gledale	ste gledale	so gledale
		S	sem gledalo	si gledalo	je gledalo	sva gledali	sta gledali		smo gledala	ste gledala	so gledala
	Predpreteklik*	M	sem bil gledal	si bil gledal	je bil gledal	sva bila gledala	sta bila gledala		smo bili gledali	ste bili gledali	so bili gledali
		Ž	sem bila gledala	si bila gledala	je bila gledala	sva bili gledali	sta bili gledali		smo bile gledale	ste bile gledale	so bile gledale
		S	sem bilo gledalo	si bilo gledalo	je bilo gledalo	sva bili gledali	sta bili gledali		smo bila gledala	ste bila gledala	so bila gledala
	Prihodnjik	M	bom gledal	boš gledal	bo gledal	bova gledala	bosta gledala		bomo gledali	boste gledali	bodo/bojo gledali
		Ž	bom gledala	boš gledala	bo gledala	bova gledali	bosta gledali		bomo gledale	boste gledale	bodo/bojo gledale
		S	bom gledalo	boš gledalo	bo gledalo	bova gledali	bosta gledali		bomo gledala	boste gledala	bodo/bojo gledala
Pogojnik	Sedanjik	M	bi gledal			bi gledala			bi gledali
		Ž	bi gledala			bi gledali			bi gledale
		S	bi gledalo			bi gledali			bi gledala
	Preteklik*	M	bi bil gledal			bi bila gledala			bi bili gledali
		Ž	bi bila gledala			bi bili gledali			bi bile gledale
		S	bi bilo gledalo			bi bili gledali			bi bila gledala
Velelnik			–	glej	–	glejva	glejta	–	glejmo	glejte	–
*Opomba: Predpreteklik in preteklik pogojnika se uporabljata v starejši literaturi, v sodoben jeziku pa ne več, razen v nekaterih narečjih.

Primer govoriti

{{spregatev-splošna|govorit|sed=govori|sed-3mn=govore|dl-edm=govoril|dl=govoril|vel=govori|glag=govorjenje|dč=govoreč|dje=govore|trpd=govorjen}}

Neosebne glagolske oblike
Oblike glagola govoriti
Nedoločnik			govoriti			Namenilnik			govorit
Glagolnik			govorjenje
Deležnik na -č			govoreč, govoreča, govoreče			Deležje na -č / -e			govoreč; govore
Deležnik na -ši			—			Deležje na -ši			—
Opisni deležnik na -l			govoril, govorila, govorilo			Deležnik stanja na -l			—
Trpni deležnik na -n / -t			govorjen, govorjena, govorjeno			Deležnik stanja na -n / -t			govorjen, govorjena, govorjeno
Osebne glagolske oblike
Število in oseba →			Ednina			Dvojina			Množina
Naklon, čas in spol ↓			1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Povednik	Sedanjik		govorim	govoriš	govori	govoriva	govorita		govorimo	govorite	govorijo, govore
	Preteklik	M	sem govoril	si govoril	je govoril	sva govorila	sta govorila		smo govorili	ste govorili	so govorili
		Ž	sem govorila	si govorila	je govorila	sva govorili	sta govorili		smo govorile	ste govorile	so govorile
		S	sem govorilo	si govorilo	je govorilo	sva govorili	sta govorili		smo govorila	ste govorila	so govorila
	Predpreteklik*	M	sem bil govoril	si bil govoril	je bil govoril	sva bila govorila	sta bila govorila		smo bili govorili	ste bili govorili	so bili govorili
		Ž	sem bila govorila	si bila govorila	je bila govorila	sva bili govorili	sta bili govorili		smo bile govorile	ste bile govorile	so bile govorile
		S	sem bilo govorilo	si bilo govorilo	je bilo govorilo	sva bili govorili	sta bili govorili		smo bila govorila	ste bila govorila	so bila govorila
	Prihodnjik	M	bom govoril	boš govoril	bo govoril	bova govorila	bosta govorila		bomo govorili	boste govorili	bodo/bojo govorili
		Ž	bom govorila	boš govorila	bo govorila	bova govorili	bosta govorili		bomo govorile	boste govorile	bodo/bojo govorile
		S	bom govorilo	boš govorilo	bo govorilo	bova govorili	bosta govorili		bomo govorila	boste govorila	bodo/bojo govorila
Pogojnik	Sedanjik	M	bi govoril			bi govorila			bi govorili
		Ž	bi govorila			bi govorili			bi govorile
		S	bi govorilo			bi govorili			bi govorila
	Preteklik*	M	bi bil govoril			bi bila govorila			bi bili govorili
		Ž	bi bila govorila			bi bili govorili			bi bile govorile
		S	bi bilo govorilo			bi bili govorili			bi bila govorila
Velelnik			–	govori	–	govoriva	govorita	–	govorimo	govorite	–
*Opomba: Predpreteklik in preteklik pogojnika se uporabljata v starejši literaturi, v sodoben jeziku pa ne več, razen v nekaterih narečjih.

Primer pisati

{{spregatev-splošna|pisat|sed=piše|dl-edm=pisal|dl=pisal|vel=piši|glag=pisanje|dč=pišoč|dje=pisaje|trpd=pisan}}

Neosebne glagolske oblike
Oblike glagola pisati
Nedoločnik			pisati			Namenilnik			pisat
Glagolnik			pisanje
Deležnik na -č			pišoč, pišoča, pišoče			Deležje na -č / -e			pišoč; pisaje
Deležnik na -ši			—			Deležje na -ši			—
Opisni deležnik na -l			pisal, pisala, pisalo			Deležnik stanja na -l			—
Trpni deležnik na -n / -t			pisan, pisana, pisano			Deležnik stanja na -n / -t			pisan, pisana, pisano
Osebne glagolske oblike
Število in oseba →			Ednina			Dvojina			Množina
Naklon, čas in spol ↓			1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Povednik	Sedanjik		pišem	pišeš	piše	piševa	pišeta		pišemo	pišete	pišejo
	Preteklik	M	sem pisal	si pisal	je pisal	sva pisala	sta pisala		smo pisali	ste pisali	so pisali
		Ž	sem pisala	si pisala	je pisala	sva pisali	sta pisali		smo pisale	ste pisale	so pisale
		S	sem pisalo	si pisalo	je pisalo	sva pisali	sta pisali		smo pisala	ste pisala	so pisala
	Predpreteklik*	M	sem bil pisal	si bil pisal	je bil pisal	sva bila pisala	sta bila pisala		smo bili pisali	ste bili pisali	so bili pisali
		Ž	sem bila pisala	si bila pisala	je bila pisala	sva bili pisali	sta bili pisali		smo bile pisale	ste bile pisale	so bile pisale
		S	sem bilo pisalo	si bilo pisalo	je bilo pisalo	sva bili pisali	sta bili pisali		smo bila pisala	ste bila pisala	so bila pisala
	Prihodnjik	M	bom pisal	boš pisal	bo pisal	bova pisala	bosta pisala		bomo pisali	boste pisali	bodo/bojo pisali
		Ž	bom pisala	boš pisala	bo pisala	bova pisali	bosta pisali		bomo pisale	boste pisale	bodo/bojo pisale
		S	bom pisalo	boš pisalo	bo pisalo	bova pisali	bosta pisali		bomo pisala	boste pisala	bodo/bojo pisala
Pogojnik	Sedanjik	M	bi pisal			bi pisala			bi pisali
		Ž	bi pisala			bi pisali			bi pisale
		S	bi pisalo			bi pisali			bi pisala
	Preteklik*	M	bi bil pisal			bi bila pisala			bi bili pisali
		Ž	bi bila pisala			bi bili pisali			bi bile pisale
		S	bi bilo pisalo			bi bili pisali			bi bila pisala
Velelnik			–	piši	–	pišiva	pišita	–	pišimo	pišite	–
*Opomba: Predpreteklik in preteklik pogojnika se uporabljata v starejši literaturi, v sodoben jeziku pa ne več, razen v nekaterih narečjih.

Primer kupovati

{{spregatev-splošna|kupovat|sed=kupuje|dl-edm=kupoval|dl=kupoval|vel=kupuj|glag=kupovanje|dč=kupujoč|dje=kupovaje|trpd=kupovan}}

Neosebne glagolske oblike
Oblike glagola kupovati
Nedoločnik			kupovati			Namenilnik			kupovat
Glagolnik			kupovanje
Deležnik na -č			kupujoč, kupujoča, kupujoče			Deležje na -č / -e			kupujoč; kupovaje
Deležnik na -ši			—			Deležje na -ši			—
Opisni deležnik na -l			kupoval, kupovala, kupovalo			Deležnik stanja na -l			—
Trpni deležnik na -n / -t			kupovan, kupovana, kupovano			Deležnik stanja na -n / -t			kupovan, kupovana, kupovano
Osebne glagolske oblike
Število in oseba →			Ednina			Dvojina			Množina
Naklon, čas in spol ↓			1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Povednik	Sedanjik		kupujem	kupuješ	kupuje	kupujeva	kupujeta		kupujemo	kupujete	kupujejo
	Preteklik	M	sem kupoval	si kupoval	je kupoval	sva kupovala	sta kupovala		smo kupovali	ste kupovali	so kupovali
		Ž	sem kupovala	si kupovala	je kupovala	sva kupovali	sta kupovali		smo kupovale	ste kupovale	so kupovale
		S	sem kupovalo	si kupovalo	je kupovalo	sva kupovali	sta kupovali		smo kupovala	ste kupovala	so kupovala
	Predpreteklik*	M	sem bil kupoval	si bil kupoval	je bil kupoval	sva bila kupovala	sta bila kupovala		smo bili kupovali	ste bili kupovali	so bili kupovali
		Ž	sem bila kupovala	si bila kupovala	je bila kupovala	sva bili kupovali	sta bili kupovali		smo bile kupovale	ste bile kupovale	so bile kupovale
		S	sem bilo kupovalo	si bilo kupovalo	je bilo kupovalo	sva bili kupovali	sta bili kupovali		smo bila kupovala	ste bila kupovala	so bila kupovala
	Prihodnjik	M	bom kupoval	boš kupoval	bo kupoval	bova kupovala	bosta kupovala		bomo kupovali	boste kupovali	bodo/bojo kupovali
		Ž	bom kupovala	boš kupovala	bo kupovala	bova kupovali	bosta kupovali		bomo kupovale	boste kupovale	bodo/bojo kupovale
		S	bom kupovalo	boš kupovalo	bo kupovalo	bova kupovali	bosta kupovali		bomo kupovala	boste kupovala	bodo/bojo kupovala
Pogojnik	Sedanjik	M	bi kupoval			bi kupovala			bi kupovali
		Ž	bi kupovala			bi kupovali			bi kupovale
		S	bi kupovalo			bi kupovali			bi kupovala
	Preteklik*	M	bi bil kupoval			bi bila kupovala			bi bili kupovali
		Ž	bi bila kupovala			bi bili kupovali			bi bile kupovale
		S	bi bilo kupovalo			bi bili kupovali			bi bila kupovala
Velelnik			–	kupuj	–	kupujva	kupujta	–	kupujmo	kupujte	–
*Opomba: Predpreteklik in preteklik pogojnika se uporabljata v starejši literaturi, v sodoben jeziku pa ne več, razen v nekaterih narečjih.

Primer reči

{{spregatev-splošna|reč|sed=reče|sed-3mn=reko|dl-edm=rekel|dl=rekl|vel=reci|dč=rekoč|dši=rekš|trpd=rečen}}

Neosebne glagolske oblike
Oblike glagola reči
Nedoločnik			reči			Namenilnik			reč
Glagolnik			—
Deležnik na -č			rekoč, rekoča, rekoče			Deležje na -č / -e			rekoč
Deležnik na -ši			rekši, rekša, rekše			Deležje na -ši			rekši
Opisni deležnik na -l			rekel, rekla, reklo			Deležnik stanja na -l			—
Trpni deležnik na -n / -t			rečen, rečena, rečeno			Deležnik stanja na -n / -t			rečen, rečena, rečeno
Osebne glagolske oblike
Število in oseba →			Ednina			Dvojina			Množina
Naklon, čas in spol ↓			1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Povednik	Sedanjik		rečem	rečeš	reče	rečeva	rečeta		rečemo	rečete	rečejo, reko
	Preteklik	M	sem rekel	si rekel	je rekel	sva rekla	sta rekla		smo rekli	ste rekli	so rekli
		Ž	sem rekla	si rekla	je rekla	sva rekli	sta rekli		smo rekle	ste rekle	so rekle
		S	sem reklo	si reklo	je reklo	sva rekli	sta rekli		smo rekla	ste rekla	so rekla
	Predpreteklik*	M	sem bil rekel	si bil rekel	je bil rekel	sva bila rekla	sta bila rekla		smo bili rekli	ste bili rekli	so bili rekli
		Ž	sem bila rekla	si bila rekla	je bila rekla	sva bili rekli	sta bili rekli		smo bile rekle	ste bile rekle	so bile rekle
		S	sem bilo reklo	si bilo reklo	je bilo reklo	sva bili rekli	sta bili rekli		smo bila rekla	ste bila rekla	so bila rekla
	Prihodnjik	M	bom rekel	boš rekel	bo rekel	bova rekla	bosta rekla		bomo rekli	boste rekli	bodo/bojo rekli
		Ž	bom rekla	boš rekla	bo rekla	bova rekli	bosta rekli		bomo rekle	boste rekle	bodo/bojo rekle
		S	bom reklo	boš reklo	bo reklo	bova rekli	bosta rekli		bomo rekla	boste rekla	bodo/bojo rekla
Pogojnik	Sedanjik	M	bi rekel			bi rekla			bi rekli
		Ž	bi rekla			bi rekli			bi rekle
		S	bi reklo			bi rekli			bi rekla
	Preteklik*	M	bi bil rekel			bi bila rekla			bi bili rekli
		Ž	bi bila rekla			bi bili rekli			bi bile rekle
		S	bi bilo reklo			bi bili rekli			bi bila rekla
Velelnik			–	reci	–	reciva	recita	–	recimo	recite	–
*Opomba: Predpreteklik in preteklik pogojnika se uporabljata v starejši literaturi, v sodoben jeziku pa ne več, razen v nekaterih narečjih.

Primer jokati

{{spregatev-splošna|jokat|sed=joka|sed2=joče|dl-edm=jokal|dl=jokal|vel=jokaj|vel2=joči|glag=jokanje|dč=jokajoč|dje=jokaje|dši=jokavš}}

Neosebne glagolske oblike
Oblike glagola jokati
Nedoločnik			jokati			Namenilnik			jokat
Glagolnik			jokanje
Deležnik na -č			jokajoč, jokajoča, jokajoče			Deležje na -č / -e			jokajoč; jokaje
Deležnik na -ši			jokavši, jokavša, jokavše			Deležje na -ši			jokavši
Opisni deležnik na -l			jokal, jokala, jokalo			Deležnik stanja na -l			—
Trpni deležnik na -n / -t			—			Deležnik stanja na -n / -t			—
Osebne glagolske oblike
Število in oseba →			Ednina			Dvojina			Množina
Naklon, čas in spol ↓			1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Povednik	Sedanjik		jokam, jočem	jokaš, jočeš	joka, joče	jokava, jočeva	jokata, jočeta		jokamo, jočemo	jokate, jočete	jokajo, jočejo
	Preteklik	M	sem jokal	si jokal	je jokal	sva jokala	sta jokala		smo jokali	ste jokali	so jokali
		Ž	sem jokala	si jokala	je jokala	sva jokali	sta jokali		smo jokale	ste jokale	so jokale
		S	sem jokalo	si jokalo	je jokalo	sva jokali	sta jokali		smo jokala	ste jokala	so jokala
	Predpreteklik*	M	sem bil jokal	si bil jokal	je bil jokal	sva bila jokala	sta bila jokala		smo bili jokali	ste bili jokali	so bili jokali
		Ž	sem bila jokala	si bila jokala	je bila jokala	sva bili jokali	sta bili jokali		smo bile jokale	ste bile jokale	so bile jokale
		S	sem bilo jokalo	si bilo jokalo	je bilo jokalo	sva bili jokali	sta bili jokali		smo bila jokala	ste bila jokala	so bila jokala
	Prihodnjik	M	bom jokal	boš jokal	bo jokal	bova jokala	bosta jokala		bomo jokali	boste jokali	bodo/bojo jokali
		Ž	bom jokala	boš jokala	bo jokala	bova jokali	bosta jokali		bomo jokale	boste jokale	bodo/bojo jokale
		S	bom jokalo	boš jokalo	bo jokalo	bova jokali	bosta jokali		bomo jokala	boste jokala	bodo/bojo jokala
Pogojnik	Sedanjik	M	bi jokal			bi jokala			bi jokali
		Ž	bi jokala			bi jokali			bi jokale
		S	bi jokalo			bi jokali			bi jokala
	Preteklik*	M	bi bil jokal			bi bila jokala			bi bili jokali
		Ž	bi bila jokala			bi bili jokali			bi bile jokale
		S	bi bilo jokalo			bi bili jokali			bi bila jokala
Velelnik			–	jokaj, joči	–	jokajva, jočiva	jokajta, jočita	–	jokajmo, jočimo	jokajte, jočite	–
*Opomba: Predpreteklik in preteklik pogojnika se uporabljata v starejši literaturi, v sodoben jeziku pa ne več, razen v nekaterih narečjih.

Primer otrpniti

{{spregatev-splošna|otrpnit|sed=otrpne|dl-edm=otrpnil|dl=otrpnil|vel=otrpni|glag=otrpnjenje|ds-m=otrpel|ds=otrpl|trpd=otrpnjen}}

Neosebne glagolske oblike
Oblike glagola otrpniti
Nedoločnik			otrpniti			Namenilnik			otrpnit
Glagolnik			otrpnjenje
Deležnik na -č			—			Deležje na -č / -e			—
Deležnik na -ši			—			Deležje na -ši			—
Opisni deležnik na -l			otrpnil, otrpnila, otrpnilo			Deležnik stanja na -l			otrpel, otrpla, otrplo
Trpni deležnik na -n / -t			otrpnjen, otrpnjena, otrpnjeno			Deležnik stanja na -n / -t			otrpnjen, otrpnjena, otrpnjeno
Osebne glagolske oblike
Število in oseba →			Ednina			Dvojina			Množina
Naklon, čas in spol ↓			1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Povednik	Sedanjik		otrpnem	otrpneš	otrpne	otrpneva	otrpneta		otrpnemo	otrpnete	otrpnejo
	Preteklik	M	sem otrpnil	si otrpnil	je otrpnil	sva otrpnila	sta otrpnila		smo otrpnili	ste otrpnili	so otrpnili
		Ž	sem otrpnila	si otrpnila	je otrpnila	sva otrpnili	sta otrpnili		smo otrpnile	ste otrpnile	so otrpnile
		S	sem otrpnilo	si otrpnilo	je otrpnilo	sva otrpnili	sta otrpnili		smo otrpnila	ste otrpnila	so otrpnila
	Predpreteklik*	M	sem bil otrpnil	si bil otrpnil	je bil otrpnil	sva bila otrpnila	sta bila otrpnila		smo bili otrpnili	ste bili otrpnili	so bili otrpnili
		Ž	sem bila otrpnila	si bila otrpnila	je bila otrpnila	sva bili otrpnili	sta bili otrpnili		smo bile otrpnile	ste bile otrpnile	so bile otrpnile
		S	sem bilo otrpnilo	si bilo otrpnilo	je bilo otrpnilo	sva bili otrpnili	sta bili otrpnili		smo bila otrpnila	ste bila otrpnila	so bila otrpnila
	Prihodnjik	M	bom otrpnil	boš otrpnil	bo otrpnil	bova otrpnila	bosta otrpnila		bomo otrpnili	boste otrpnili	bodo/bojo otrpnili
		Ž	bom otrpnila	boš otrpnila	bo otrpnila	bova otrpnili	bosta otrpnili		bomo otrpnile	boste otrpnile	bodo/bojo otrpnile
		S	bom otrpnilo	boš otrpnilo	bo otrpnilo	bova otrpnili	bosta otrpnili		bomo otrpnila	boste otrpnila	bodo/bojo otrpnila
Pogojnik	Sedanjik	M	bi otrpnil			bi otrpnila			bi otrpnili
		Ž	bi otrpnila			bi otrpnili			bi otrpnile
		S	bi otrpnilo			bi otrpnili			bi otrpnila
	Preteklik*	M	bi bil otrpnil			bi bila otrpnila			bi bili otrpnili
		Ž	bi bila otrpnila			bi bili otrpnili			bi bile otrpnile
		S	bi bilo otrpnilo			bi bili otrpnili			bi bila otrpnila
Velelnik			–	otrpni	–	otrpniva	otrpnita	–	otrpnimo	otrpnite	–
*Opomba: Predpreteklik in preteklik pogojnika se uporabljata v starejši literaturi, v sodoben jeziku pa ne več, razen v nekaterih narečjih.

Spreganje povratnih glagolov

Za spreganje pravilnih povratnih glagolov uporabimo predlogo spregatev-povratna. Predlogo izpolnemo na enak način, kot predlogo spregatev-splošna, ki je že opisana zgoraj.

Primer: bati se

{{spregatev-povratna|1=bat|sed=boji|sed-3mn=boje|dl-edm=bal|dl=bal|vel=boj|dč=boječ|dje=boje}}

Neosebne glagolske oblike
Oblike glagola bati
Nedoločnik			bati se			Namenilnik			bat se
Glagolnik			—
Deležnik na -č			boječ se, boječa se, boječe se			Deležje na -č / -e			boječ se; boje se
Deležnik na -ši			—			Deležje na -ši			—
Opisni deležnik na -l			bal, bala, balo			Deležnik stanja na -l			—
Trpni deležnik na -n / -t			—			Deležnik stanja na -n / -t			—
Osebne glagolske oblike
Število in oseba →			Ednina			Dvojina			Množina
Naklon, čas in spol ↓			1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Povednik	Sedanjik		bojim se	bojiš se	boji se	bojiva se	bojita se		bojimo se	bojite se	bojijo se, boje se
	Preteklik	M	sem se bal	si se bal	se je bal	sva se bala	sta se bala		smo se bali	ste se bali	so se bali
		Ž	sem se bala	si se bala	se je bala	sva se bali	sta se bali		smo se bale	ste se bale	so se bale
		S	sem se balo	si se balo	se je balo	sva se bali	sta se bali		smo se bala	ste se bala	so se bala
	Predpreteklik*	M	sem se bil bal	si se bil bal	se je bil bal	sva se bila bala	sta se bila bala		smo se bili bali	ste se bili bali	so se bili bali
		Ž	sem se bila bala	si se bila bala	se je bila bala	sva se bili bali	sta se bili bali		smo se bile bale	ste se bile bale	so se bile bale
		S	sem se bilo balo	si se bilo balo	se je bilo balo	sva se bili bali	sta se bili bali		smo se bila bala	ste se bila bala	so se bila bala
	Prihodnjik	M	bom se bal	boš se bal	bo se bal	bova se bala	bosta se bala		bomo se bali	boste se bali	bodo/bojo se bali
		Ž	bom se bala	boš se bala	bo se bala	bova se bali	bosta se bali		bomo se bale	boste se bale	bodo/bojo se bale
		S	bom se balo	boš se balo	bo se balo	bova se bali	bosta se bali		bomo se bala	boste se bala	bodo/bojo se bala
Pogojnik	Sedanjik	M	bi se bal			bi se bala			bi se bali
		Ž	bi se bala			bi se bali			bi se bale
		S	bi se balo			bi se bali			bi se bala
	Preteklik*	M	bi se bil bal			bi se bila bala			bi se bili bali
		Ž	bi se bila bala			bi se bili bali			bi se bile bale
		S	bi se bilo balo			bi se bili bali			bi se bila bala
Velelnik			–	boj se	–	bojva se	bojta se	–	bojmo se	bojte se	–
*Opomba: Predpreteklik in preteklik pogojnika se uporabljata v starejši literaturi, v sodoben jeziku pa ne več, razen v nekaterih narečjih.

Spreganje nepravilnih glagolov