veng

Norveščina

    Sklanjatev besede veng

	ednina	množina
nedoločni	veng	vengar
določni	vengen	vengane

veng, samostalnik moškega spola

Pomeni:

1. krilo

Etimologija:

iz staronordijskega vængr

Besedne zveze:

vengebein, vengefang, vengefjør, vengehest, vengeklipt, vengelaus, vengemerke, vengepar, vengeslag, vengespegel, vengespenn, vengespiss, vengesus

Zunanje povezave:

• Språkrådet „veng“
  
• Din Ordbok „veng“